Draga EU, prinesi mi (javnega) zdravja!

Vsak drugi Slovenec meni, da bi morala Evropska unija prednostno ukrepati na področju javnega zdravja. Vsak tretji si želi, da bi se bolj potrudila izkoreniniti revščino in socialno ogroženost. Približno isti odstotek verjame, da bi morala podpirati gospodarstvo in ustvarjati delovna mesta. To so rezultati zadnjega, oktobrskega Evrobarometra, redne javnomnenjske raziskave, ki jo Evropska unija izvaja dvakrat letno.

Eden od treh Slovencev je za krepitev gospodarstva

Tematike, ki pri Slovencih najbolj odzvanjajo, so sicer v grobem podobne tistim, ki skrbijo naše evropske sosede in prijatelje, a vendarle kažejo specifično sliko slovenske realnosti. Ta vpije po tem, da je treba končno urediti dostop do zdravstvenih storitev ter hkrati zagotoviti dostojne plače in pokojnine. Novost, ki jo kaže tokratna statistika je, da vsak tretji Slovenec razume, da je za močno javno zdravstvo in vzdržen sistem socialne zaščite potrebno zagotavljati tudi stabilno gospodarstvo in kakovostna delovna mesta. Na žalost raziskava ni preverjala, če slednje vključuje tudi potrebno po obveznem štemljanju.

Francoska solata brez korenčka ali graha?

Me pa rezultati navdajajo – kljub alarmantnosti – s previdnim optimizmom. Optimizmom, da bo med Slovenci spet prevladala zdrava pamet. Da bodo še kdaj spet sešteli ena in ena in o tem morda tudi spregovorili. Kje na kakšnem družinskem prazničnem druženju, recimo. Ko se bodo spet pritoževali nad tem, da so za redni revmatološki pregled dobili termin pri zdravniku čez dve leti. Ali ko bodo svoji mami stisnili v roko kakšnega dvajsetaka iz svoje že tako prazne denarnice, da bo tako vsaj ena od treh slovenskih upokojenk, ki shaja nad pragom tveganja revščine? In če drugače ne, mogoče se spomnijo takrat, ko bodo v nakupovalni voziček lahko naložili le devet od desetih artikov, ki so jih lani za Božič? Bo v francoski solati tokrat zmanjkal korenček, jajce, grah ali majoneza?

Vsak peti starejši živi pod pragom revščine

Ker smo ravno pri praznikih, končajmo z obračuni: 

• 14 odstotkov – za toliko je bila v tretjem letošnjem četrtletju višja povprečna cena električne energije za gospodinjstva. 
• 5 oziroma 4,9 odstotka – je bila letna rast ravni cen na splošno ali stopnja rasti inflacije – kar pomeni, da je povprečno vse stalo 5 odstotkov več kot lani isti čas. 
• 12 odstotkov je v Sloveniji odstotek oseb, ki živijo pod stopnjo tveganja revščine ali z manj kot 827 evri mesečno. Med moškimi od petdeset do 65 let je ta odstotek višji, 15 – odstotni, med ženskami nad 75 let pa kar 25- odstotni, kar pomeni, da kar vsaka četrta upokojenka nad 75 let živi pod pragom revščine.

Mogoče bo Božiček letos na poti nazaj do Finske naredil postanek v Bruslju in jim v EU Parlament dostavil pismo iz Slovenije, kjer ga prosimo, naj naj prinese (javnega) zdravja, odpravi revščino in okrepi gospodarstvo. Lahko pa tudi prenehamo verjeti v Božička in si vse to uredimo sami.