20 let Slovenije v EU: velike pridobitve in izzivi za vse

Vstop Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 je bil prelomnica za našo državo, tako politično kot družbeno. Kljub izzivom, s katerimi se še vedno soočamo, smo pridobili veliko koristi. Naš BDP se je več kot podvojil, stopnja izobrazbe še narašča, dostop do interneta se je izboljšal. Kljub temu pa se moramo zavedati, da smo zamudili nekaj priložnosti, še posebej na področju gospodarstva in javnih sistemov, kar bistveno vpliva na vsakdanje življenje ljudi.

Glavne priložnosti Slovenije ob pristopu so bile njena geografska lega, razmeroma visok BDP in izobraženo prebivalstvo, odprto proti Zahodu. Moram pa opozoriti na zamujene priložnosti. Država, ki se ponaša s svojo socialno in liberalno zapuščino že pred letom 1991, ni uspela doseči odličnosti na gospodarskem ali političnem prizorišču. Glavna žrtev pomanjkanja strateških ciljev in slabega izvajanja so njeni prebivalci, ki dnevno občutijo posledice visoke birokracije, nizke učinkovitosti in premalo ambicioznosti na zdravstvenem, pokojninskem in izobraževalnem sistemu.

  • Ob vstopu v EU je kupna moč prebivalcev Slovenije dosegla 82 % povprečja EU, leta 2022 pa 87 % – enako kot na Poljskem.
  • Cene potrošnih dobrin so se v 20 letih zvišale za 62 %. To je bilo več od povprečja, in sicer so se cene na ravni EU zvišale za 58 %.
  • Stopnja tveganja revščine se je v tem času nekoliko povečala – leta 2005 je znašala 12,2 %, leta 2023 pa 12,7 %.

To ni dovolj dobro. Slovenski narod, ki je na referendumu glasno podprl evropsko pot, si zasluži veliko več.

Moramo se soočiti s pomanjkljivostmi naših javnih sistemov, kot so zdravstvo, pokojninski sistem in stanovanjska politika. Ti izzivi zahtevajo celovit pristop in sodelovanje znotraj EU ter domače politične arene.

Aktivnost Slovenije v EU zaznamuje (pre)slabo poznavanje delovanja EU organov

Kot uradnica Evropske unije v Bruslju sem se naučila, kako pomembno je razumevanje evropske perspektive za blagostanje naše države. Veliko zakonodaje se oblikuje na evropski ravni, zato je ključno, da Slovenija aktivno sodeluje in uveljavlja svoje interese.

Začne se z nerazumevanjem pomena evropske perspektive za blaginjo v Sloveniji. Sedem od deset slovenskih zakonov se najprej sprejme na evropski ravni, saj spadajo pod evropske pristojnosti. Tam pri soodločanju sodelujejo tudi naši predstavniki – tako poslanci v evropskem parlamentu kakor tudi slovenski ministri. Torej se pravila ne sprejemajo nekje daleč, temveč jih sooblikujemo mi. To velja tudi v praksi – treba je posegati v proces odločanja, se oglašati, iskati zavezništva in uveljavljati svoja stališča. Naj spomnim, da ima glas vsake države v Svetu enako težo. Pri odločitvah, ki se sprejemajo soglasno, lahko nasprotovanje dvomilijonske Slovenije pomeni enako kakor nemško. Te svoje teže še ne znamo dovolj izpogajati, ne zmoremo svojih interesov dovolj jasno izražati in izvrševati na evropskem parketu. Zakaj? Najbrž kombinacija nerazumevanja, neznanja in pomanjkanja izkušenj, pa tudi kontaktov. Zato je tako pomembno, da v Bruselj pošiljamo izkušene ljudi z znanjem.

Izboljšanje življenja vseh prebivalcev s pomočjo EU

EU je prepoznala potencial Slovenije. Kljub že doseženemu napredku pa moramo še vedno delati na izboljšanju javnih sistemov, kot so zdravstvo, izobraževanje in socialno varstvo. Evropska unija ponuja tudi možnost za izmenjavo najboljših praks med državami članicami. To pomeni, da se lahko naučimo od drugih držav, kako izboljšati naše sisteme oskrbe in javne storitve. Hkrati pa moramo zagotoviti tudi ustrezna sredstva za izvajanje teh politik, kar pomeni pravilno usmerjanje evropskih sredstev v ključna področja, ki vplivajo na življenje vseh prebivalcev.

Ena izmed glavnih težav, s katerimi se srečuje srednji sloj, je vedno večje finančno breme. Davki in plače pogosto ne zadoščajo za kritje vseh potreb, še posebej ko gre za izobraževanje in razvoj otrok. Prav tu lahko evropska sredstva igrajo ključno vlogo. Usmeriti jih moramo na tista področja, kjer lahko resnično olajšajo stiske ljudi.

Vprašanja visokih cen je treba reševati brez lažnega populizma. Inflacija ni le slovenski problem, slovenski pa je način njenega reševanja. Predvsem se je treba zavedati, da skupek ukrepov, ki jih sprejme vladajoča politika, lahko pripomore k blaženju posledic inflacije za prebivalce. Vlade in organizacije imajo ključno vlogo pri blažitvi vpliva inflacije na ljudi, zlasti tiste z nižjimi dohodki. Podpiranje socialnih programov za finančno pomoč družinam in posameznikom v stiski je obenem nujno za ohranjanje socialne pravičnosti.

K vsemu temu pa lahko pripomoremo samo, če bomo na ključna mesta doma in v tujini postavili ljudi z znanjem, izkušnjami in osebno integriteto.

Zagotavljanje boljše kakovosti življenja za vse

Pomanjkanje kadra v različnih sektorjih je privedlo do težav pri zagotavljanju javnih storitev, npr. v zdravstvu in negi. Zato je ključno, da poskrbimo za ustrezno izobraževanje in usposabljanje ter zagotovimo konkurenčne plače za zaposlene v teh, pa tudi ostalih sektorjih.

Pomembno je torej zagotoviti ustrezne pogoje za delo in dostojne plače za vse zaposlene. To pomeni ustvarjanje konkurenčnega delovnega okolja, kjer se zaposleni počutijo cenjene in imajo možnost za napredovanje v svoji karieri. Hkrati pa je treba tudi zagotoviti ustrezne socialne programe, ki bodo podpirali zaposlene in njihove družine. S tem bomo lahko zagotovili boljšo kakovost življenja za vse prebivalce Slovenije.

Eden od mojih ciljev je, da pereče tematike – zdravje, plače, pokojnine, stanovanja, visoke cene – približam vsem ljudem, jih osvetlim na razumljiv način in s tem odprem pomembna vprašanja, na katera si volivci zaslužijo jasne odgovore. Z njimi pa tudi konkretne rešitve. Moje rešitve za dolgotrajne vrzeli v slovenski družbi so široke in večplastne – vključujejo tako lokalno kot tudi državno in evropsko perspektivo, s tem pa tudi možne vire financiranja. Prepričana sem, da lahko prek svojih izkušenj in znanja slovenskemu volivcu ponudim verodostojne in unikatne odgovore. Zlasti poudarjam:

  • bolj pregledno javno naročanje in hitrejše, čezmejno koriščenje storitev v zdravstvu,
  • več pomoči družinam in zaposlenim iz evropskih sredstev,
  • približevanje evropskim pokojninam in gradnjo stanovanj za mlade,
  • manj birokracije za podjetja in vlaganje v strateške sektorje evropskega gospodarstva.

Vlaganja v zaposlene in mala ter srednja podjetja za zagotavljanje socialne mreže

Evropski način življenja je osnovan na modelu solidarnosti: stabilni sistemi zdravstvenega in socialnega zavarovanja, ki pa veliko stanejo. Financirajo se iz močnega gospodarstva, vanje pa prispevajo tako vsi, ki delajo, kakor vsi, ki zaposlujejo. Ta model moramo ohraniti za prihodnje generacije in zato v globalni tekmi okrepiti EU podjetja.

Močno gospodarstvo potrebuje privlačno poslovno okolje. Zagovarjam zmanjšanje birokratskega bremena za podjetja za 25 %. EU mora določiti strateške industrijske in gospodarske panoge
in jih zaščititiz ustreznimi finančnimi spodbudami ter regulatornim okvirjem. Potrebna je tudi močna okrepitev skupne evropske podpore inovativnim zagonskim podjetjem.

Od inovativnih idej do samozavestnih rešitev za prihodnost

V politiko sem se podala, ker verjamem, da mora politik delovati v splošno dobro kot poslanec ljudi. Iskati mora načine, kako izboljšati življenjske pogoje različnih generacij in biti usmerjen v produktivne rešitve za izzive, ki jih prinaša neko določeno obdobje. Prehajam v dobo izkušenosti, ko lahko svoje pridobljeno znanje, izkušnje in kontakte iz ključnih mest evropskega odločanja uporabim za razvoj Slovenije. Resnično verjamem, da lahko s pravimi političnimi potezami spremenimo svet v kakovostnejši in življenju bolj prijazen prostor, v katerem ne pozabljamo na šibkejše, spoštujemo okolje in se povezujemo v želji po doseganju skupnih ciljev. Verjamem, da lahko slovenski politiki v tem igramo pomembno vlogo v evropskem političnem prostoru, slednji pa se odraža tudi na svetovnem političnem parketu.

Čas je, da se v Sloveniji znebimo občutka majhnosti in samozavestno stojimo za svojimi inovativnimi rešitvami.

#slovenija

#evropskaunija

#gospodarstvo

#cene

#inflacija

#regionalnirazvoj

Morda vam bo všeč tudi