Moj program

Moj program za zeleno, uspešno in pomlajeno Mežiško dolino

1. STANOVANJA ZA MLADE

Stanovanjska problematika v regiji najbolj zadeva mlade. K reševanju stanovanjskega problema ob pomanjkanju stanovanj po primerni najemni ali nakupni ceni dodatno prispeva tudi zaposlitev mladih v negotovih oblikah zaposlitve.
Tako Stanovanjski sklad kot večina koroških občin pri vlogah za neprofitna stanovanja mladim družinam dodeljuje
dodatne točke, zaradi česar se znajdejo na vrhu seznama, a je ponudba glede na število prejetih vlog premajhna. Občine k ublažitvi problema pristopajo z različnimi ukrepi, kot je subvencioniranje stroškov obresti pri najemu stanovanjskega kredita, ponudba komunalno urejenih parcel pod tržno ceno, iščejo namenska sredstva za izgradnjo stanovanj. Po drugi strani pa je bilo (…) ugotovljeno, da stanovanjski fond ni optimiziran, saj je tudi kar precej primerov, ko stanovanjski objekti ostajajo prazni ali pa so predimenzionirani1.

Moje rešitve:

  • večji fond najemnih stanovanj
  • jamstvena shema za mlade družine za nakup stanovanja
  • delni odpis komunalnega dolga za mlade družine

2. ZAPOSLITVE ZA MLADE

Da mladi odhajajo iz regije, je splet več dejavnikov od pomanjkanja ustreznih delovnih mest, negotovih zaposlitev, težavnosti reševanja stanovanjskega problema, slabše kakovosti življenja in dostopnosti storitev, kot jo ponujajo večja urbana središča in pa sosednja čezmejna regija. V regiji primanjkuje delovnih mest za visoko izobražene kadre, kar dodatno vpliva na odliv mladih. V obdobju 2011-2015 je imela Koroška najnižji delež zaposlenih s terciarno izobrazbo (3,7 %) med vsemi regijami.

Moje rešitve:

  • davčne olajšave štipendiranja s strani podjetij
  • 12-mesečne davčne počitnice za delodajalca, ki zaposli mladega,
  • subvencije delodajalcem za zaposlovanje mladih

3. POMOČ DRUŽINAM

Na Koroškem je povprečna bruto plača 1.686 € (2016), kar je 93 % povprečne plače v Sloveniji. To želim spremeniti. Povečuje se delež otrok vključenih v vrtec, vendar je še pod slovenskim povprečjem. Od leta 2012 se od 70,3 % povečal na 75,8 % v šolskem letu 2017/2018 (Slovenija: 80,4 %). Delež vključenih otrok v starosti 4 in 5 let je bil 92,4 % .

Moje rešitve:

  • dvig olajšave za vzdrževane družinske člane
  • brezplačni vrtec od drugega otroka dalje

4. VEČ DRUŽINSKIH ZDRAVNIKOV

V regiji je kritično pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni. Na enega zdravnika splošne oz. družinske medicine je bilo v letu 2016 povprečno 3.737 prebivalcev, kar je 1.667 več od slovenskega povprečja. Primanjkuje tudi pediatrov specialistov, v regiji jih je bilo 5,6, v Sloveniji pa 14,6 na 100.000 prebivalcev.

Kljub ugodnim gospodarskim kazalnikom je v regiji precej prebivalcev, ki so prikrajšani in za katere obstaja tveganje socialne izključenosti. To je povezano tudi s krepitvijo zdravja in zdravega življenjskega sloga, še zlasti mladih pa tudi zaposlenih, ki so izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja za telesno in duševno zdravje.

Zagotavljanja ustrezne ravni zdravstvenega varstva zlasti na področjih, kjer najbolj zaostajamo, je nujno za povečanje dostopnosti tako preventivnih kot kurativnih storitev.

Moje rešitve:

  • povečanje vpisnih mest na medicinskih fakultetah
  • spodbude za mlade zdravnike za delo v naši dolini (nudi se jim stanovanje, subvencija vrtca za njihove otroke, …)

5. VIŠJE PLAČE IN POKOJNINE ZA VSE TER BOJ PROTI REVŠČINI

V regiji je precej prebivalcev, ki so prikrajšani in za katere obstaja tveganje socialne izključenosti. Med njimi so starejši prebivalci.

Stopnja tveganja socialne izključenosti, stopnja tveganja revščine in stopnja resne materialne ogroženosti so še vedno nad slovenskim povprečjem. Med leti 2013-2017 se je povečalo število oseb, ki so izpostavljene tveganju socialne izključenosti (od 17.000 na 20.000 v letu 2017), živijo pod tveganjem praga revščine (od 11.000 na 14.000), število resno prikrajšanih oseb pa se je povečalo iz 6.000 na 7.000.

Moje rešitve:

  • dvig splošne davčne olajšave – nižji davki
  • višje plače in pokojnine
  • boj proti revščini

6. 3. RAZVOJNA OS S HITRO CESTO NA KOROŠKO

Dostopnost regije do osrednje Slovenije je še naprej neustrezna. Za dostop z avtom do avtoceste ali hitre ceste z lokacij z vsaj enim prebivalcem je v povprečju v Koroški regiji potrebnih slabih 60 minut, kar je najdaljši čas v državi, na drugem mestu je Jugovzhodna Slovenija s povprečnim časom dobrih 29 minut, najhitrejši dostop pa je v Obalno-kraški – v povprečju dobrih devet minut (UMAR, 2015).

Koroška regija ostaja edina v Sloveniji brez kilometra avtoceste, napredek pri 3. razvojni osi je narejen pri izvedbi od priključka Velenje do priključka Slovenj Gradec.

Moje rešitve:

  • do konca leta 2026 končati hitro cesto na Koroško in povezati regijo s centrom

7. DOSTOPNOST PROMETNIH POVEZAV IN ŠIROKOPASOVNEGA INTERNETA

Ob prometni dostopnosti regija potrebuje tudi ustrezno dostopnost do širokopasovnih omrežij, zlasti na območjih, kjer ni interesa za komercialne ponudnike.

Moje rešitve:

  • do konca leta 2026 končati hitro cesto na Korvlaganje v multimodalni javni potniški promet in širokopasovne internetne povezave

7. SKRB ZA OKOLJE Z VLAGANJEM V TURIZEM IN TRAJNOSTNO PODJETNIŠTVO

Kmetijstvo je strateškega pomena za trajnostni razvoj regije v vseh njegovih funkcijah od pridelave kakovostne hrane, ohranjanja kulturne krajine in poseljenosti, socialne kohezije. Treba je povečati samooskrbo in razvoj lokalnih verig. Ključne so možnosti na področju krožnega gospodarstva in ustvarjanja sinergij s trajnostnim turizmom. Okrepiti moramo razvoj turistične destinacije, visokokakovostnih butičnih doživetij in povezovanje ponudnikov v integralne turistične produkte z višjo dodano vrednostjo, vključno z razvojem turistične infrastrukture.

Edino širše zavarovano območje na Koroškem ostaja Krajinski park Topla. Zavod RS za varstvo narave je pričel s postopkom priprave strokovnih podlag za ustanovitev zavarovanega območja na Pohorju. Naravne ujme so povzročile škodo v gozdovih. V preteklih letih so bili gozdovi v Sloveniji in na Koroškem še posebej izpostavljeni naravnim ujmam: žledolom leta 2014, vetroloma 2017 in 2018 ter namnožitev podlubnikov, ki je sledila tem naravnim pojavom.

Moje rešitve:

  • varovanje okolja
  • razvoj podjetništva in turizma
  • krožno gospodarstvo
  • samooskrba