Zdravje – naše največje bogastvo, a po kakšni ceni?

Zdravje, naše največje bogastvo, je postalo tudi ena od ključnih tem, ki nas združujejo in delijo hkrati. Ob pogledu na aktualne cene v zdravstvu se zastavlja vprašanje, ali je nova resnica v izreku, da je največje bogastvo v tem, da imamo možnost zboleti. Lani so se cene v zdravstvu v povprečju dvignile za dvanajstino, kar je vplivalo na proračun vsakega od nas. Za tiste, ki so predlani lahko vsak mesec brezskrbno dobili novo škatlico zdravil, je bilo lansko leto precejšnje presenečenje – za isto ceno so ostali brez decembrskega odmerka. Morda bi Božiček moral prinesti dodaten zalogaj zdravja?

Hudič je v podrobnostih drobnih razlik v mednarodnih primerjavah

Za dinamiko cen v našem zdravstvu je vedno koristno pogledati mednarodne primerjave. Opazimo lahko relativno visok odstotek izdatkov za zdravstveno administracijo, ki se giblje skoraj na ravni najbogatejših držav v Evropi. Medtem ko Nemčija, Danska, Francija, Avstrija in Nizozemska namenjajo med štiri in pet odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo za administracijo, druge države, kot so Češka, Slovaška in Baltske države, porabijo le okoli dva odstotka.

Zdravstvena administracija: v Sloveniji dvojni odstotek izdatkov primerljivih držav

V letu 2020 so skupni stroški izdatkov za zdravstvo v Sloveniji znašali približno 2.110 evrov na prebivalca letno. Razlika v odstotkih, ki jih država nameni za administracijo, je lahko ključna. Države z nižjim odstotkom za administracijo, kot so Češka, Slovaška in Baltske države, so imele manjši vpliv na denarnice svojih državljanov. Le 2 odstotka na prebivalca manj za administracijo bi pomenilo 42 evrov več ob koncu leta – to pa je že šest stekleničk sirupa Calpol za otroka ali šest škatlic Aspirina za lajšanje glavobola.

Na koncu trpi pacient

Zdravje je ključno za kakovostno življenje, vendar so visoke cene v zdravstvu in vpliv inflacije izziv, ki zahteva pozornost. Pogosto se postavlja vprašanje, ali si lahko vsi pacienti privoščijo potrebne zdravstvene preglede in storitve brez finančnih obremenitev. Zaradi inflacije v zdravstvu se družine soočajo z izzivi prilagajanja svojega proračuna in iskanja alternativnih rešitev za ohranjanje zdravja. Zavedanje o vlogi politike pri oblikovanju zdravstvenih politik je ključno za ustvarjanje boljšega sistema, ki bo dostopen in cenovno ugoden za vse.

Iz vaših ust – nekaj komentarjev na moje prispevke

“Preden hudo bolan pacient dokaže, da je izčrpal vse možnosti je dolgotrajen  in za pacienta zelo obremenilen postopek. Bolje bi bilo, da ima takoj možnost ob prejeti napotnici izbirati kam bo šel in kje se bo zdravil. Prepričana sem,da bi se ob tej možnosti veliko pacientov ne glede na dodatno storitev zdravilo doma. Rešitve so in bodo vedno sistemske. 

Glede na sosedo Avstrijo je smiselno takoj prekopirat njihov sistem dela. Najmanj problemov in hitra rešitev. Sploh pa njihovo digitalizacijo in vodenje pacientov. 

Glede na to, da se zdravnik šola 4 leta gimnazije, 6 let medicine in 6 let specializacije, se pravi 16 let brez pravega zaslužka. Opraviti ima z najdaljšim študijem  in najodgovornejšim delom. Me ne čudi in  logično je,  da odhajajo iz sistema. Ker se to ne uredi, jih iz dneva v dan izgubljamo. Zavedati se moramo, da je tudi v tujini premalo zdravnikov.”

“V bolnicah imamo več administracije kot, zdravnikov, papir na papir pa imajo vse v računalniku, za izvid sem čakal, več kot mesec dni, na pregled čakaš dve leti. Katastrofa.”

“Slovensko zdravstvo se ne da porihtat, je prevec pijavk in parazitov notr in se nic ne da…”