Kako preprečiti beg možganov iz Slovenije: konkretni ukrepi

Po zadnjih podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) se Slovenija zadnja leta sooča z begom možganov. Med letoma 2010 in 2019 se je število visoko izobraženih Slovencev povečalo za 30 %. A samo v letu 2019 je po ocenah našo državo zapustilo 14.000 visokokvalificiranih delavcev. Glavni razlogi za odhod so bili boljše zaposlitvene možnosti, višje plače in boljši življenjski pogoji v drugih državah. 

Izseljevanje visoko kvalificiranih ljudi iz Slovenije ima lahko vpliv na gospodarstvo, saj izgubljamo dragocena znanja in izkušnje, ki jih potrebujemo za uspešen razvoj države. Da bi preprečili izseljevanje visoko kvalificiranih iz Slovenije, se moramo osredotočiti na izboljšanje pogojev za delo in življenje pri nas. To lahko dosežemo z uvedbo ugodnejših davčnih politik, boljšimi možnostmi za izobraževanje in usposabljanje ter spodbujanjem podjetništva. Poleg tega bi lahko uvedli tudi programe za vračanje izseljenih Slovencev, ki bi jih spodbudili, da se vrnejo in prispevajo k razvoju države.

Če želimo preprečiti izseljevanje visoko kvalificiranih iz Slovenije, moramo sprejeti konkretne ukrepe in se osredotočiti na izboljšanje pogojev.

Razlogi za beg možganov iz Slovenije

Beg možganov iz Slovenije je resen problem, ki ga moramo rešiti, če želimo ohraniti našo državo konkurenčno in napredno. Obstaja več razlogov, ki vodijo do bega možganov iz Slovenije:

Ekonomski razlogi: v Sloveniji so plače za visoko kvalificirane strokovnjake v primerjavi s plačami v drugih evropskih državah nižje. Slovenija se po neto plačah visoko izobraženih strokovnjakov uvršča pod povprečje EU. Po podatkih slovenskega statističnega urada je povprečna mesečna neto plača visoko izobraženih strokovnjakov v Sloveniji v letu 2020 znašala 1846 evrov. Za primerjavo, povprečna mesečna neto plača visoko izobraženih strokovnjakov v državah, kot so Nemčija, Nizozemska in Švedska, višje, in sicer od 3.500 € do 4.000 € na mesec. Zaradi tega se mnogi visoko kvalificirani strokovnjaki odločijo za delo v tujini, kjer so plače višje in so boljše možnosti za karierni napredek.

Socialni razlogi: Pri kariernih možnostih mladih strokovnjakov se Slovenija uvršča pod povprečje EU. Po poročilu Evropske komisije Mladi in mobilnost se je Slovenija v letu 2018 uvrstila na 20. mesto med 28 državami EU glede na razpoložljivost kakovostnih delovnih mest za mlade. To bi lahko prispevalo k pojavu bega možganov, saj mladi strokovnjaki morda iščejo boljše poklicne priložnosti v tujini. Za primerjavo, države, kot so Nemčija, Nizozemska in Švedska, so uvrščene višje od Slovenije tako po zadovoljstvu z življenjem kot po kariernih možnostih za mlade strokovnjake.

Izobraževalni razlogi: V Sloveniji je število visokošolskih zavodov in raziskovalnih institucij precej omejeno v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Po lestvici Times Higher Education World University Rankings 2021 je najvišje uvrščena univerza v Sloveniji Univerza v Ljubljani, ki je uvrščena v svetovnem razponu med mesti 801-1000. Za primerjavo, številne druge države EU imajo univerze, ki so višje uvrščene, na primer Združeno kraljestvo, Nemčija, Francija in Nizozemska. Univerza v Oxfordu v Združenem kraljestvu je na primer uvrščena med najboljše univerze na svetu, medtem ko je najvišje uvrščena univerza v Nemčiji, Tehnična univerza v Münchnu, na 50. mestu.

Slovenija se po deležu BDP, namenjenega znanosti in inovacijam, sicer uvršča nad povprečje EU. Po podatkih Eurostata iz leta 2019 je Slovenija za raziskave in razvoj (R&R) namenila 2,41 % BDP, kar je več od povprečja EU, ki znaša 2,19 %. Nekatere druge države EU pa za R&R namenjajo večji odstotek svojega BDP, na primer Švedska, ki za ta namen namenja 3,33 % svojega BDP, in Danska, ki namenja 3,18 %.

Naša država mora sprejeti konkretne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bomo imeli dovolj visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki bodo pomagali pri razvoju družbe in napredku gospodarstva.

Konkretni ukrepi za preprečevanje bega možganov

Da bi preprečili odliv možganov iz Slovenije, moramo sprejeti ukrepe na različnih področjih. Naj predstavim nekaj konkretnih ukrepov na področju gospodarstva, izobraževanja in socialne politike.

Ukrepi na področju gospodarstva

1. Spodbujanje investicij v Sloveniji: s tem bomo ustvarili nova delovna mesta in zmanjšali beg možganov.
2. Razvoj start-up podjetij: tako bomo ustvarili nove možnosti za delo in zagon novih tehnoloških rešitev.
3. Povečanje plač: Povečanje plač v Sloveniji bo zmanjšalo privlačnost tujih držav za slovenske strokovnjake.

Ukrepi na področju izobraževanja

1. Spodbujanje izobraževanja na področjih, kjer primanjkuje kadra: tako bi zagotovili, da bodo strokovnjaki ostali v Sloveniji.
2. Razvoj izobraževalnih programov za start-up podjetja: da bi strokovnjaki ostali v Sloveniji in ustvarjali nova podjetja.
3. Spodbujanje izobraževanja v tujini: s spremljanjem bi lahko poskrbeli, da se bodo strokovnjaki po končanem študiju vrnili v Slovenijo.

Ukrepi na področju socialne politike

1. Povečanje socialne varnosti: več kakovostnih zaposlitev in stabilna socialna mreža bi zmanjšale strah pred izgubo dela.
2. Spodbujanje družinskega življenja: tako bi ustvarili bolj prijazno okolje za družine.
3. Krepitev kulturnih in športnih projektov in vsebin: tako bi ustvarili bolj prijetno okolje za življenje mladih strokovnjakov in njihovih družin.

Sprejetje teh ukrepov bi lahko pomagalo zmanjšati odliv mladih strokovnjakov iz Slovenije. Z zajezitvijo tega pojava pa bi pozitivno vplivali na gospodarstvo v naši državi. Po raziskavi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj naj bi odseljevanje visokokvalificiranih delavcev iz Slovenije povzročilo gospodarsko izgubo do 1,2 % BDP na leto. Ta ocena temelji na predpostavki, da so izseljenci visoko kvalificirani in bi, če bi ostali v Sloveniji, pomembno prispevali h gospodarstvu. Študija s strani slovenskega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je ocenila, da bi lahko izseljevanje visokokvalificiranih delavcev povzročilo gospodarsko izgubo do 1,3 milijarde evrov na leto, kar je enako približno 2,5 % slovenskega BDP. Sicer je treba biti previden pri ocenah, saj se lahko dejanski gospodarski učinek bega možganov razlikuje glede na različne dejavnike a eno je gotovo: z vlaganjem v domače talente bomo sčasoma dosegli nove prebojne korake v razvoju Slovenije.