Starejši – breme ali potencial v delovnih okoljih?

Družbeni pogled na staranje je pogosto negativen. Kadar je govora o starejših, jih omenjamo kot breme za pokojninsko blagajno, kot problem zaradi naraščajočih zdravstvenih stroškov ali kot skupino, ki se je ne da enostavno vključiti v sodoben trg dela. A realnost je drugačna: starejši so velik potencial za družbo, ki pa ga premalo izkoriščamo, je prepričana tudi sogovornica v mojem novem podcastu, državna svetnica Jasmina Opec Vöröš.

Tu se odpira priložnost za preobrazbo delovnega okolja, kjer bi starejši lahko postali mentorji, predavatelji in nosilci pomembnih veščin. S prilagoditvami, ki vključujejo delno zaposlovanje ali mentorstvo, bi lahko prenesli svoje izkušnje na mlajše generacije, hkrati pa ostali aktivni člani družbe. Takšen premik v dojemanju starosti bi bil koristen tako za podjetja kot za družbo kot celoto, saj bi starejši ostali vključeni, zadovoljni in cenjeni.

Zakaj jih še vedno vidimo kot breme namesto priložnosti?

V evropski družbi, kjer starejši postajajo vse pomembnejša demografska skupina, se zdi, da na tem področju zakonodaja še vedno caplja za dejanskimi potrebami. Delavec je namreč že po 55. letu starosti uradno “starejši,” a mnogi se počutijo polni energije in izkušenj, ki jih želijo deliti. Zakaj torej še vedno velja stigma, da starejši pomenijo “breme” za delovno mesto? Današnja realnost zahteva spremembe – od prilagoditev zakonodaje, fleksibilnih delovnih možnosti do novega pristopa k zaposlovanju starejših.

55 in že za odpis?

Raziskave kažejo, da imajo starejši delavci dragocene veščine in znanje, vendar jih pogosto doleti pritisk po zgodnji upokojitvi. Tovrstna zakonodaja ne sledi dejanskemu stanju: današnji 55-letniki so bolj zdravi, vitalni in sposobni nadaljevati delo kot kdaj koli prej. 

Starejši delavci so dejansko dragocen vir izkušenj, vendar potrebujemo fleksibilne oblike dela, ki omogočajo delno ali občasno zaposlitev, kot jo že imajo mladi (na primer študentsko delo). Prilagodljiv urnik bi starejšim omogočil, da aktivno prispevajo v delovnem okolju in hkrati uživajo v manj stresnih pogojih. Tukaj lahko Evropa odigra ključno vlogo – s prilagoditvami zakonodaje in z izboljšanjem delovnih možnosti za starejše.

Demografske spremembe – priložnost za rast, ne problem

Evropska unija napoveduje, da bo do leta 2050 kar tretjina prebivalstva stara nad 65 let. Tako intenzivno staranje prebivalstva zahteva prilagoditev številnih sektorjev, zlasti na področju zdravstvenega sistema in trga dela. V Evropi, kjer pomanjkanje delovne sile že pritiska na številne panoge, bi starejši delavci lahko zapolnili vrzeli – če bi jim to omogočila zakonodaja in delovni pogoji. Družba mora prenehati gledati na starejše kot zgolj na prejemnike pokojnin in zdravstvenih storitev, ampak jih vključiti kot aktiven vir znanja in izkušenj.

Z ustreznimi prilagoditvami lahko Evropa zmanjša breme pokojninskih skladov in hkrati izboljša socialno kohezijo. Staranje prebivalstva lahko postane priložnost za ustvarjanje bolj povezanih, fleksibilnih in medgeneracijskih delovnih okolij, kjer starejši niso izključeni, temveč imajo aktivno vlogo.

Kako lahko izboljšamo delovno okolje za vse generacije

A ni vse v zakonodaji – pomemben element uspešnega delovnega okolja so tudi medsebojni odnosi in vrednote, ki jih podjetje goji. Na terenu pogosto slišimo, da številni delavci zapuščajo delovna mesta ne zaradi plače, temveč zaradi slabih odnosov na delovnem mestu. Gostja v epizodi opozarja na to, kako pomembno je, da se znotraj podjetij ustvarja kultura medsebojnega zaupanja in sodelovanja, kjer starejši in mlajši ne tekmujejo, ampak sodelujejo.

Podjetja lahko prispevajo h krepitvi povezanosti in motiviranosti delavcev s tem, da ustvarijo prijetno delovno okolje, kjer se vsi počutijo spoštovane in cenjene. Fleksibilne oblike dela, boljše medgeneracijsko sodelovanje in družbeno zavedanje o pomenu starejših lahko dolgoročno izboljšajo produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih.

Vloga Evrope in naših skupnosti

Staranje prebivalstva je dejstvo, na katerega se moramo kot družba pripraviti. Evropa ima z zakonodajnimi spremembami možnost odpreti nova vrata za starejše, podjetja pa lahko z ustreznimi delovnimi pogoji ustvarijo okolje, kjer bodo vsi, mladi in starejši, sodelovali. Takšne spremembe bi lahko prispevale k reševanju kadrovskih težav, zmanjševanju pritiska na pokojninski sistem in ustvarjanju povezanih, fleksibilnih delovnih okolij.

Družba lahko naredi velik korak naprej, če se začne zavedati potenciala starejših. Z delnimi zaposlitvami, prenosom znanj na mlajše generacije in krepitvijo dobrih odnosov v delovnem okolju lahko zgradimo prihodnost, kjer so starejši aktivni in cenjeni člani družbe.

#starejsi, #pokojnine, #upokojenci, #družba, #zaposlitev, #služba, #delo, #zakonodaja, #evropa