Ključne kompetence za zaposljivost mladih
Zaradi hitrih sprememb v tehnološkem razvoju in globalnih gospodarskih trendov je vse težje vnaprej napovedovati, kakšna bo zaposljivost mladih ali otrok ob njihovem vstopu v delovno obdobje. Tudi že zaposleni se soočajo s hitro spreminjajočim se okoljem, odvisnim od naložb in gospodarskih nihanj. Spremembe v zaposljivosti nastajajo zaradi nadgradnje poklicev in delovnih procesov, pa tudi zaradi napredka v tehnologiji in drugačnega vodenja organizacij ter večje razpoložljivosti informacij. Vse to lahko pomembno predrugači pogoje v svetu dela, pripravljenost nanje pa lahko zagotovimo tako, da razvijamo ključne kompetence. To ni omejeno le na mlade, kajti ključne kompetence so del vseživljenjskega učenja, ki je vse bolj pomembno za vse starostne skupine.
Neformalna znanja in ključne kompetence na trgu dela vse bolj pomembne tudi na Koroškem
Današnji zaposlitveni trg vse več pozornosti daje pridobljenim izkušnjam in spretnostim, morda celo več kot formalni izobrazbi. Več podjetnosti je tudi eno izmed priporočil glede ključnih kompetenc, ki naj bi bile podlaga za uspešno delovanje na trgu dela, hkrati pa učencem pomagajo tudi do osebne izpolnitve v izobraževalnem procesu. Evropska komisija pri spodbujanju teh kompetenc sodeluje z državami EU. Mednje sodijo najprej tradicionalne spretnosti, npr. sporazumevanje v materinščini in tujih jezikih, digitalne spretnosti, pismenost, osnovno znanje matematike in naravoslovja. Poleg njih pa h ključnim kompetencam štejemo še medpredmetne spretnosti, denimo učenje učenja, družbeno in državljansko odgovornost, samoiniciativnost in podjetnost, kulturno ozaveščenost in ustvarjalnost.
Mladi si želijo več praktičnih spretnosti
Več različnih, tudi praktičnih spretnosti si pogosto želijo tudi mladi sami. Iz poročila o raziskavi spremljanja zaposljivosti diplomantov srednjih poklicnih in strokovnih šol iz leta 2013 je razvidno, da mladi določeno poklicno pot izberejo ravno zaradi visokih možnosti zaposlitve. Srednješolci se za nek poklic odločajo najpogosteje zaradi zanimanja in dobrih poklicnih možnosti oziroma zagotovljene zaposlitve (slika 1). Vprašani pa so le deloma (slabih 37%) menili, da jih srednja šola zadovoljivo pripravi na delo v poklicu (slika 2).
Med opisnimi komentarji, ki so jih mladi dodali svojim odgovorom, beremo tudi, da v svetu zaposlitve šteje konkretno znanje in spretnosti.
Zaposljivost mladih v naši regiji – priložnost za spodbujanje ključnih kompetenc
Med slovenskimi regijami je bil leta 2015 v statistični regiji Koroška delež mladih med vsemi brezposelnimi najvišji v Sloveniji, znašal je 27,5 odstotka. Ta trend zaposljivosti mladih je dolgotrajen. Glede na to, da so razmere razvoja regije odvisne od številnih gospodarsko-geografsko-političnih dejavnikov, lahko s spodbujanjem in negovanjem ključnih kompetenc zagotovimo dolgoročno pripravljenost koroških mladih na te okoliščine.
