Gradimo na ustvarjalnosti in sodelovanju

Ste vedeli, da je pričakovana starost mojega sina, rojenega v letu 2021, 77 let, med tem ko bodo njegove sovrstnice pričakovano živele dobrih 5 let dlje? 

Ko sem se rodila leta 1980, je bila pričakovana starost za deklico 75 let, za fantka pa le 67 let – to je kar 10 let manj kot danes. V zadnjih 60-ih letih smo pričakovano življenjsko dobo močno podaljšali, izboljšal pa se je tudi naš življenjski standard.

A pozor! – nekateri raziskovalci opozarjajo, da bi generacija, ki danes vstopa na trg dela, lahko postala prva generacija, ki bi živela slabše od svojih staršev. Izziv pred Evropo je, kako bomo tudi naslednjim generacijam omogočili, da bodo živele bolje in dlje? Kako zagotoviti, da bomo še naprej živeli bolj zdravo, bolj dostojno, dlje in da se bo blaginja nadaljevala? 

Ustvarjalnost in inovacije za nov zagon

Najpomembnejše orodje za to bo spodbujanje in nagrajevanje ustvarjalnosti, omogočanje izbire ter uresničevanja potencialov, ki jih nosi vsak posameznik, tako vlečni konj, kot najbolj ranljiv član družbe. Naši skupnosti, tako slovenski, kot evropski, lahko zagon da samo združena energija vseh, ki vanjo vlagamo. 

In obe, slovenska in evropska družba, si zaslužita zagon. Ne kozmetičnih popravkov, kjer samo malo prilagodimo kakšno subvencijo za družine. Tudi ne pospeška, ki ga zaukažejo evropske institucije, ker prepočasi uveljavljamo npr. pokojninsko reformo. Nočemo statusa quo, hočemo dejanske rešitve in resnični zagon Slovenije in Evrope v pravo smer! 

S pametno uporabo tehnologije do blaginje

Na nas je, da delo še vedno ostane vrednota. O čem govorim? Govorim o družbi, kjer vsak lahko dela – kolikor hoče in kakor želi. Govorim o družbi, kjer ustvarjalnost vodi v zdravo konkurenco, ta pa v boljšo ponudbo za vse. Kjer zavist ni razlog, da se nekaj ne naredi. Kjer se bolj potrudimo za razvoj, kot za oviranje soseda. Kjer je regulacija smiselna in dopušča čim več svobode, ne pa da zaduši vsako pobudo. Zavedati se moramo, da moramo za uspeh igrati kot ekipa – da se za svoj del pogače ne borimo s sosedom, ampak s preostalo Evropo in preostalim svetom. In naš odgovor ostaja še naprej: socialno-tržno gospodarstvo. Na njem temelji Evropska unija, naša blaginja in naš razvoj. 

Življenje v evropskem prostoru miru in blagostanje mora še naprej temeljiti na ustvarjalnosti in sodelovanju. Največje bogastvo tega prostora so ljudje, ki že desetletja ustvarjajo enega najvišjih standardov življenja na svetu in gradijo enotni evropski trg. Evropsko gospodarstvo se mora otresti pretiranega birokratskega bremena. Prevetriti moramo postopke in v polnosti izkoristiti vse prednosti, ki jih prinašajo nove tehnologije. Tehnološki napredek moramo prenašati v vse pore življenja, od izobraževanja in znanosti do podjetništva. Če želimo ohraniti zavidljivo visoko raven življenjskega standarda, moramo postati vodilni na področju digitalnih tehnologij in umetne inteligence. A Evropa ne sme postati žrtev svoje lastne ambicioznosti. Pozdravimo tehnologije, ki so nam v pomoč, a jih hkrati omejimo, da bodo ostale varne in nam služile. Zaščititi moramo naša podjetja in vlagati v procese, tehnike in zaposlene na evropskih tleh. S krepitvijo čistih, visoko tehnoloških panog in pritegnitvijo svetovnih strokovnjakov bo Evropska unija dobila nov, prepotreben zagon in postala stičišče talentov prihodnosti. 

Zakaj moramo delovati dolgoročno?

Pravice na področju socialnih, zdravstvenih in pokojninskih sistemov, ki so naša velika prednost pred mnogimi drugimi državami in zaradi katerih smo med najbolj zaželenimi destinacijami mnogih, moramo ohraniti. To pa lahko dosežemo samo, če bomo vlagali v zaposlene ter na evropski ravni razvijali spretnosti in znanja za zaposlitve prihodnosti. Izzivi demografije in trga dela so veliki. Danes skoraj polovica slovenskih upokojencev mesec preživi s pokojnino, ki je nižja od 800 evrov. Družba v večini evropskih držav se stara. Do višjih pokojnin pa ne bomo prišli s čarobno paličico ali haluciniranjem. Potrebujemo široko zavedanje in željo čim več ljudi po prispevanju čim več v skupno malho, da bo iz nje vsak dobil tisto, kar in ko mu pripada. Samo tako bo lahko Evropa nadoknadila nekaj zamujenega časa in kazala smer tudi v prihodnje. 

Dajmo vsakemu posamezniku odgovornost zase in za svojo družino – a garantirajmo tak sistem pomoči, ki bo spodbujal delo in medsebojno solidarnost, ne pa izkoriščanja.